Del 1 velikega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja vključuje nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V okviru tega dela projekta bo v Občini Medvode zgrajenih 22 km, v Občini Vodice pa 9,1 km novega kanalizacijskega omrežja, v Mestni občini Ljubljana pa bo zgrajen povezovalni kanal C0 v skupni dolžini 12,1 km.

Dela bodo potekala v Mestni občini Ljubljana, Občini Medvode in Občini Vodice.

V Mestni občini Ljubljana je načrtovana gradnja povezovalnega kanala C0 od vzhodne obvoznice do ČN Brod vključno z navezovalnimi oz. sekundarnimi kanali iz črpališča Mala vas, črpališča Tomačevo, črpališča Jarše, Ježice, Sneberij in Trbež v skupni dolžini 12,1 km. Na lokaciji čistilne naprave Brod je predvidena gradnja zadrževalnega bazena s kapaciteto 800 m³ in spremljajočih objektov. Obstoječa ČN Brod in 3 črpališča bodo po izgradnji povezovalnega kanala C0 ukinjena.

V Občini Medvode je načrtovana gradnja kanalizacije v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer na območju Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič, Verju, ter dograditev kanalizacijskega sistema v naseljih Preska, Medvode (Čarmanova ulica), Ladja, Goričane in Vaše. Skupna dolžina načrtovanega kanalizacijskega omrežja v Občini Medvode je 22 km.

V Občini Vodice je načrtovana gradnja povezovalnega kanala od naselja Vodice do obstoječega kanalizacijskega sistema v Ljubljani (Zgornje Gameljne) in treh povezovalnih kanalov do naselij Bukovica in Utik (aglomeracija Bukovica pri Vodicah). Skupna dolžina na novo zgrajene kanalizacije v Občini Vodice je 9,1 km.

Aglomeracija je območje poselitve, kjer je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in odvajanje po njej v komunalno čistilno napravo.

V Občini Medvode bo v okviru prvega dela velikega projekta zgrajenih 22 km novega kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo priključena gospodinjstva s približno 3.600 prebivalci.

V Občini Vodice bo v okviru prvega dela velikega projekta zgrajenih 9, 1 km novega kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo priključena gospodinjstva s približno 1.100 prebivalci.

Prvi del projekta bo omogočil nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V občinah Medvode in Vodice bo na novo zgrajenega več kot 33 km kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo v Medvodah priklopljena gospodinjstva s približno 3.600 prebivalcev, v Občini Vodice pa gospodinjstva s 1.100 prebivalci. Izgradnjo povezovalnega kanala C0 bo močno razbremenila obstoječ centralni kanalizacijski sistem v Ljubljani ter omogočila učinkovitejše čiščenje odpadnih vod na CČN Ljubljana.

Prvi del velikega projekta bo predvidoma zaključen do konca leta 2019.

Izvajalec gradbenih del je JAVNA RAZSVETLJAVA d.o.o., nadzor nad deli opravlja DRI upravljanje investicij, d.o.o., izvajalec storitev odnosov z javnostmi pa je FRONTAL d.o.o.

Vrednost del v okviru prvega dela velikega projekta znaša 27.980.451 EUR brez DDV.

Prvi del projekta bo financiran iz sredstev Kohezijskega sklada ter državnega in občinskih proračunov. Kohezijski sklad bo prispeval 17.880.348 EUR, iz državnega proračuna bo zagotovljenih 3.155.356 EUR, iz občinskih proračunov pa 6.944.748 EUR. Mestna občina Ljubljana bo zagotovila 2.389.487 EUR, Občina Medvode 3.156.533 EUR, Občina Vodice pa 1.398.729 EUR. Zneski ne vključujejo DDV.

DEL 2 velikega kohezijskega projekta vključuje izgradnjo III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana (CČN Ljubljana), ki zajema povečanje zmogljivosti naprave na 555.000 PE in nadgradnjo le-te s terciarno stopnjo čiščenja, v okviru katere bodo iz odpadne vode odstranjene tudi dušikove in fosforjeve spojine.

Populacijski ekvivalent ali PE je merska enota za obremenitev odpadne vode, ki jo povzroči en človek v enem dnevu.

Povečanje zmogljivosti CČN Ljubljana je potrebno zaradi preobremenjenosti trenutne naprave ter zaradi predvidenega priključevanja novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje in ukinitve nekaterih obstoječih čistilnih naprav. V skladu z zakonodajo je potrebno obstoječo CČN Ljubljana nadgraditi tudi s terciarno stopnjo čiščenja (odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin).

Predvideno pa je tudi povečanje kapacitete linije blata in posodobitev obstoječe linije blata s sodobnim tehnološkim procesom za obdelavo blata, ki bo zagotovil večjo proizvodnjo bioplina in znatno nižjo količino blata za končno dispozicijo.

S predvideno nadgradnjo in posodobitvijo obstoječe CČN Ljubljana, bo zagotovljena dovolj velika zmogljivost čiščenja za obstoječe in nove uporabnike. Skladno z veljavno zakonodajo bo izvedena tudi terciarna stopnja čiščenja, odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin, za vse že in na novo priključene uporabnike.

Vgradnjo najmodernejše opreme in napredni tehnološki procesi bodo omogočili nižje stroške obratovanja. Povečana količina proizvedenega bioplina bo nadomestila uporabo zemeljskega plina, s čimer bo dosežena višja stopnja energetske samozadostnosti.

Fosforjeve in dušikove spojine so običajna sestavina komunalnih odpadnih vod, vse večje količine fosforjevih spojin v odpadni vodi so  posledica modernega načina življenja in prekomerne uporabe čistil in pralnih sredstev v gospodinjstvih.

Dušikove in fosforjeve  spojine v odvodniku iz CČNL (reka Ljubljanica, ki se izliva v Savo, ta v Donavo in naprej v Črno morje) predstavljajo  hraniva, ki povzročajo rast predvsem alg. Ko ta velika količina alg odmira, se ob bakterijski razgradnji odmrlega materiala intenzivno porablja kisik. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodotoku (oz. stoječi vodi – morju), ki postane nezadostna za preživetje drugih organizmov (žuželk, rib, rakov, ipd.). Pojav se imenuje evtrofikacija.

Izgradnja III. faze CČN Ljubljana bo, poleg povečanja zmogljivosti naprave, z nadgradnjo tehnološkega postopek čiščenja odpadnih vod s terciarnim čiščenjem – odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin, zagotovila učinkovitejše čiščenje odpadne vode za obstoječe in nove uporabnike ter poskrbela, da se bo v naravo vračala čistejša odpadna voda.

Gradnja CČN Ljubljana se predvideva do konca leta 2020, vključno s poskusnim obratovanjem in enoletnim časom za reklamacije.

Izvajalec gradbenih del, ki bodo potekala po načelih rumene FIDIC knjige, je RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d.o.o., v skupnem nastopu z OTV Francija. Nadzor nad deli opravlja DRI upravljanje investicij, d.o.o., storitve odnosov z javnostmi pa FRONTAL d.o.o.

Vrednost del znaša 40.188.630 EUR brez DDV.

Izgradnja III. faze CČN Ljubljana bo financirana iz Kohezijskega sklada v višini 25.681.740 EUR, iz državnega proračuna bo zagotovljenih 4.532.072 EUR, iz proračuna Mestne občine Ljubljana pa 9.974,818 EUR. Zneski ne vključujejo DDV.

V okviru Dela 3 velikega kohezijskega projekta bo na 39-ih območjih v Mestni občini Ljubljana, ki ležijo znotraj 4 aglomeracij, večjih od 2.000 PE: Ljubljana, Gameljne, Tacen in Sadinja vas, zgrajenih 88,3 km nove kanalizacije za odvod komunalnih odpadnih, na katero bodo priključena gospodinjstva z več kot 17.500 prebivalci.

Aglomeracija je območje poselitve, kjer je smiselno zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in odvajanje po njej v komunalno čistilno napravo.

Populacijski ekvivalent ali PE je merska enota za obremenitev odpadne vode, ki jo povzroči en človek v enem dnevu.

Izgradnja bo potekala na 39 območjih v Mestni oblini Ljubljana. Ta območja so: Galjevica, Glince in Dolnice, Gornji Rudnik, Hrušica in Litijska cesta, Kamnogoriška cesta, Kašelj, Kozarje, Polje, Slape, Stožice, Šmartinska cesta, Tržaška cesta, Vevče, Zadobrova, Zalog, Zaloška – Studenec, Pod Debnim vrhom, Na Trati, Ježica, Kleče, Brdo vzhod, Brdo zahod, Cesta dveh cesarjev, Kalinova ulica, Cesta Andreja Bitenca, Medveščkova ulica, Ulica Mire Miheličeve, Ogrinčeva ulica, Novo polje, Ižanska cesta – jug, Ilovica in Ižanska cesta – sever, Rakova Jelša, Sibirija, Gameljne, Šmartno, Tacen, Dobrunje, Sostro, Žabja vas.

Gradnja bo potekala v več sklopih, in sicer po 261 ljubljanskih ulicah (kjer bo hkrati urejena tudi vsa ostala infrastruktura):

Te ulice so: Kočenska ulica, Ogrinčeva ulica, Blažičeva ulica, Cesta Andreja Bitenca, Galičeva ulica, Jarčeva ulica, Ulica Nade Čamernikove, Vagajeva ulica, Zakrajškova ulica, Zalaznikova ulica, Kalinova ulica, Ulica Juša Kozaka, Jerajeva ulica, Kamnogoriška cesta, Plešičeva ulica, Zapuška cesta, Gramozna pot, Hruševska cesta, Krožna pot, Litijska cesta, Trpinčeva ulica, Cesta na Ježah, Šmartinska cesta, Ulica Mire Miheličeve, Studenec, Cesta v Zajčjo dobravo, Novo Polje, cesta XII, Novo Polje, cesta XVI, Novo Polje, cesta XXIII, Balinarska pot, V Toplice, V Zalar, Agrokombinatska cesta, Pot v Zeleni gaj, Dunajska cesta, Stara Ježica, Udvančeva ulica, Cesta Urške Zatlerjeve, Pavlovčeva ulica, Stoženska ulica, Stožice, Brdnikova ulica, Pot Roberta Blinca, Pot za Brdom, Dolenjska cesta, Gornji Rudnik I, Gornji Rudnik II, Gornji Rudnik III, Gornji Rudnik IV, Cesta Andreja Bitenca, Ulica 4. Julija, Medveščkova ulica, Pipanova pot, Arharjeva cesta, Na Trati, Cesta dveh cesarjev, Kašeljska cesta, Kriva pot, Krmčeva ulica, Lovšetova ulica, Mazovčeva pot, Ravna pot, Trtnikova ulica, Vaška pot, Cesta v Kresnice, Pod Debnim vrhom, Zaloška cesta, Cesta 30. Avgusta, Kašeljska cesta, Milčetova pot, Novo Polje, cesta III, Polje, Polje, cesta XLIV, Polje, cesta XLVI, Polje, cesta XVI, Polje, cesta XVIII, Polje, cesta XXII, Polje, cesta XXIV, Polje, cesta XXVI, Polje, cesta XXVIII, Polje, cesta XXX, Polje, cesta XXXII, Polje, cesta XXXIV, Polje, cesta XXXVI, Polje, cesta XXXVIII, Rjava cesta, Vevška cesta, Zadobrovška cesta, Zaloška cesta, Anžurjeva ulica, Cimermanova ulica, Kašeljska cesta, Ob studencu, V Sige, Vevška cesta, Cesta na Ježah, Cesta na Kope, Cesta v Zajčjo dobravo, Sneberska cesta, Sončna pot, Zadobrovška cesta, Dobrajčeva ulica, Snojeva ulica, Škofova ulica, Vregova ulica, Babičeva ulica, Baznikova ulica, Dolenjska cesta, Ižanska cesta, Jalnova ulica, Jesihov štradon, Jurčkova cesta, Knezov štradon, Krošljeva ulica, Ob dolenjski železnici, Orlova ulica, Peruzzijeva ulica, Pri mostiščarjih, Ulica Bena Zupančiča, Ulica Marije Drakslerjeve, Ulica Marka Šlajmerja, Ulica Milke Kerinove, Ulica Zore Majcnove, Dolgi breg, Ilovški štradon, Lahova pot, Malova ulica, Mihov štradon, Peruzzijeva ulica, Uršičev štradon, Volarjev štradon, Malova ulica, Hladnikova cesta, Kobetova ulica, Livada, Šivičeva ulica, Cesta II. grupe odredov, Cesta na Urh, Govekarjeva ulica, Novo naselje, Papirniška pot, Aličeva ulica, Pot na most, Pot v Podgorje, Sadinja vas, Sostrska cesta,V Češnjico, Zavoglje, Cesta 13. Julija, Cesta II. grupe odredov, Cesta vstaje, Gustinčičeva ulica, Pšatnik, Šmarnogorska pot, Šmartno, Ulica Jožeta Štruklja, Ulica Željka Tonija, Cesta Cirila Kosmača, Cesta vstaje, Grobeljca, Grško, Molekova ulica, Na Palcah, Pot na goro, Pot sodarjev, Tacenska cesta, Thumova ulica, Ulica bratov Novak, Ulica Ivice Pirjevčeve, Ulica Lizike Jančarjeve, Vipotnikova ulica, Židankova ulica, Bistriška ulica, Borovniška ulica, Cesta na Mesarico, Čanžekova ulica, Delakova ulica, Kermaunerjeva ulica, Koleševa ulica, Makucova ulica, Metliška ulica, Preserska ulica, Razdevškova ulica, Travniška ulica, Ulica Andreja Kumarja, Ulica Jožeta Mirtiča, Ulica Lojzke Štebijeve, Ulica Lovre Klemenčiča, Vrhniška ulica, Vulčeva ulica, Barjanska cesta, Cesta dveh cesarjev, Cesta v Zeleni log, Juvanova ulica, Levarjeva ulica, Mokrška ulica, Ulica Ernesta Kramerja. 

DEL 3 bo predvidoma zaključen leta 2021.

DEL 3 velikega kohezijskega projekta je vreden 39.617.979,94 €, financiran pa bo iz kohezijskega sklada ter državnega in občinskega proračuna.

DEL 3 velikega kohezijskega projekta bo financiran iz kohezijskega sklada ter državnega in občinskega proračuna. Mestna občina Ljubljana bo iz Kohezijskega sklada prejela 25.317.077,52 € nepovratnih sredstev, Republika Slovenija jih bo prispevala 4.467.719,55 €, Mestna občina Ljubljana pa bo zagotovila 9.833.182,87 €.

Zaenkrat je izbran le izvajalec gradbenih del za 1. sklop območij, kjer se bo gradilo novo kanalizacijsko omrežje. Gradbena dela v okviru 1. sklopa bo izvajala družba Komunalne gradnje d.o.o. v skupnem nastopu z družbami PRENOVA-GRADBENIK d.o.o., HIDROTEHNIK d.d. in KPL d.o.o.

Izvajalec storitev Inženirja po FIDIC in storitev nadzora po Gradbenem zakoniku je PROJEKT D.D. NOVA GORICA v skupnem nastopu s partnerji: DRI upravljanje investicij, d.o.o., LUZ d.d., Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. in PROPLUS d.o.o.

Storitve odnosov z javnostmi v okviru DELA 3 izvaja FRONTAL d.o.o.