Odvajanje in čiščenje
odpadne vode na območju
vodonosnika Ljubljanskega polja
DEL 1
Kaj vse vključuje DEL 1 velikega kohezijskega projekta?

Del 1 velikega kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja vključuje nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V okviru tega dela projekta bo v Občini Medvode zgrajenih 22 km, v Občini Vodice pa 9,1 km novega kanalizacijskega omrežja, v Mestni občini Ljubljana pa bo zgrajen povezovalni kanal C0 v skupni dolžini 12,1 km.

V katerih občinah bodo potekala dela?

Dela bodo potekala v Mestni občini Ljubljana, Občini Medvode in Občini Vodice.

Kaj vse je v okviru prvega dela velikega kohezijskega projekta načrtovanega v Mestni občini Ljubljana?

V Mestni občini Ljubljana je načrtovana gradnja povezovalnega kanala C0 od vzhodne obvoznice do ČN Brod vključno z navezovalnimi oz. sekundarnimi kanali iz črpališča Mala vas, črpališča Tomačevo, črpališča Jarše, Ježice, Sneberij in Trbež v skupni dolžini 12,1 km. Na lokaciji čistilne naprave Brod je predvidena gradnja zadrževalnega bazena s kapaciteto 800 m3 in spremljajočih objektov. Obstoječa ČN Brod in 3 črpališča bodo po izgradnji povezovalnega kanala C0 ukinjena.

Kaj v okviru prvega dela velikega kohezijskega projekta načrtovanega v Občini Medvode?

V Občini Medvode je načrtovana gradnja kanalizacije v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer na območju Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič, Verju, ter dograditev kanalizacijskega sistema v naseljih Preska, Medvode (Čarmanova ulica), Ladja, Goričane in Vaše. Skupna dolžina načrtovanega kanalizacijskega omrežja v Občini Medvode je 22 km.

Kaj se bo v okviru prvega dela velikega kohezijskega projekta zgradilo v Občini Vodice?

V Občini Vodice je načrtovana gradnja povezovalnega kanala od naselja Vodice do obstoječega kanalizacijskega sistema v Ljubljani (Zgornje Gameljne) in treh povezovalnih kanalov do naselij Bukovica in Utik (aglomeracija Bukovica pri Vodicah). Skupna dolžina na novo zgrajene kanalizacije v Občini Vodice je 9,1 km.

Kaj je aglomeracija?

Aglomeracija je območje poselitve, kjer je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in odvajanje po njej v komunalno čistilno napravo.

Koliko novega kanalizacijskega omrežja bo zgrajenega v Občini Medvode?

V Občini Medvode bo v okviru prvega dela velikega projekta zgrajenih 22 km novega kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo priključena gospodinjstva s približno 3.600 prebivalci.

Koliko novega kanalizacijskega omrežja bo zgrajenega v Občini Vodice?

V Občini Vodice bo v okviru prvega dela velikega projekta zgrajenih 9, 1 km novega kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo priključena gospodinjstva s približno 1.100 prebivalci.

Kakšne so prednosti prvega dela velikega kohezijskega projekta?

Prvi del projekta bo omogočil nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana. V občinah Medvode in Vodice bo na novo zgrajenega več kot 33 km kanalizacijskega omrežja, na katerega bodo v Medvodah priklopljena gospodinjstva s približno 3.600 prebivalcev, v Občini Vodice pa gospodinjstva s 1.100 prebivalci. Izgradnjo povezovalnega kanala C0 bo močno razbremenila obstoječ centralni kanalizacijski sistem v Ljubljani ter omogočila učinkovitejše čiščenje odpadnih vod na CČN Ljubljana.

Kdaj predvidoma bo zaključen prvi del velikega kohezijskega projekta?

Prvi del velikega projekta bo predvidoma zaključen do konca leta 2019.

Kdo so izvajalci del v okviru nadgradnje sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnje povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana?

Izvajalec gradbenih del je JAVNA RAZSVETLJAVA d.o.o., nadzor nad deli opravlja DRI upravljanje investicij, d.o.o., izvajalec storitev odnosov z javnostmi pa je FRONTAL d.o.o.

Kakšni so stroški prvega dela velikega kohezijskega projekta?

Vrednost del v okviru prvega dela velikega projekta znaša 27.980.451 EUR brez DDV.

Iz katerih sredstev bo financiran prvi del velikega kohezijskega projekta?

Prvi del projekta bo financiran iz sredstev Kohezijskega sklada ter državnega in občinskih proračunov. Kohezijski sklad bo prispeval 17.880.348 EUR, iz državnega proračuna bo zagotovljenih 3.155.356 EUR, iz občinskih proračunov pa 6.944.748 EUR. Mestna občina Ljubljana bo zagotovila 2.389.487 EUR, Občina Medvode 3.156.533 EUR, Občina Vodice pa 1.398.729 EUR. Zneski ne vključujejo DDV.

DEL 2
Kaj vse vključuje DEL 2 velikega kohezijskega projekta?

DEL 2 velikega kohezijskega projekta vključuje izgradnjo III. faze Centralne čistilne naprave Ljubljana (CČN Ljubljana), ki zajema povečanje zmogljivosti naprave na 555.000 PE in nadgradnjo le-te s terciarno stopnjo čiščenja, v okviru katere bodo iz odpadne vode odstranjene tudi dušikove in fosforjeve spojine.

Kaj pomeni kratica PE?

Populacijski ekvivalent ali PE je merska enota za obremenitev odpadne vode, ki jo povzroči en človek v enem dnevu.

Zakaj je III. faza izgradnje CČNL sploh potrebna?

Povečanje zmogljivosti CČN Ljubljana je potrebno zaradi preobremenjenosti trenutne naprave ter zaradi predvidenega priključevanja novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje in ukinitve nekaterih obstoječih čistilnih naprav. V skladu z zakonodajo je potrebno obstoječo CČN Ljubljana nadgraditi tudi s terciarno stopnjo čiščenja (odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin).

Predvideno pa je tudi povečanje kapacitete linije blata in posodobitev obstoječe linije blata s sodobnim tehnološkim procesom za obdelavo blata, ki bo zagotovil večjo proizvodnjo bioplina in znatno nižjo količino blata za končno dispozicijo.

Kaj bo zagotovljeno z izgradnjo III. faze?

S predvideno nadgradnjo in posodobitvijo obstoječe CČN Ljubljana, bo zagotovljena dovolj velika zmogljivost čiščenja za obstoječe in nove uporabnike. Skladno z veljavno zakonodajo bo izvedena tudi terciarna stopnja čiščenja, odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin, za vse že in na novo priključene uporabnike.

Vgradnjo najmodernejše opreme in napredni tehnološki procesi bodo omogočili nižje stroške obratovanja. Povečana količina proizvedenega bioplina bo nadomestila uporabo zemeljskega plina, s čimer bo dosežena višja stopnja energetske samozadostnosti.

Zakaj je potrebno iz odpadne vode odstranjevati dušikove in fosforjeve spojine?

Fosforjeve in dušikove spojine so običajna sestavina komunalnih odpadnih vod, vse večje količine fosforjevih spojin v odpadni vodi so  posledica modernega načina življenja in prekomerne uporabe čistil in pralnih sredstev v gospodinjstvih.

Dušikove in fosforjeve  spojine v odvodniku iz CČNL (reka Ljubljanica, ki se izliva v Savo, ta v Donavo in naprej v Črno morje) predstavljajo  hraniva, ki povzročajo rast predvsem alg. Ko ta velika količina alg odmira, se ob bakterijski razgradnji odmrlega materiala intenzivno porablja kisik. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodotoku (oz. stoječi vodi – morju), ki postane nezadostna za preživetje drugih organizmov (žuželk, rib, rakov, ipd.). Pojav se imenuje evtrofikacija.

Kakšne prednosti prinaša izgradnja III. faze CČN Ljubljana?

Izgradnja III. faze CČN Ljubljana bo, poleg povečanja zmogljivosti naprave, z nadgradnjo tehnološkega postopek čiščenja odpadnih vod s terciarnim čiščenjem – odstranjevanjem dušikovih in fosforjevih spojin, zagotovila učinkovitejše čiščenje odpadne vode za obstoječe in nove uporabnike ter poskrbela, da se bo v naravo vračala čistejša odpadna voda.

Kdaj predvidoma bo zaključena izgradnja III. faze CČNL?

Gradnja CČN Ljubljana se predvideva do konca leta 2020, vključno s poskusnim obratovanjem in enoletnim časom za reklamacije.

Kdo so izvajalci del v okviri Izgradnje III. faze CČN Ljubljana?

Izvajalec gradbenih del, ki bodo potekala po načelih rumene FIDIC knjige, je RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d.o.o., v skupnem nastopu z OTV Francija. Nadzor nad deli opravlja DRI upravljanje investicij, d.o.o., storitve odnosov z javnostmi pa FRONTAL d.o.o.

Kakšni so stroški izgradnje III. faze CČN Ljubljana?

Vrednost del znaša 40.188.630 EUR brez DDV.

Kako bo financirana izgradnja III. faze CČN Ljubljana?

Izgradnja III. faze CČN Ljubljana bo financirana iz Kohezijskega sklada v višini 25.681.740 EUR, iz državnega proračuna bo zagotovljenih 4.532.072 EUR, iz proračuna Mestne občine Ljubljana pa 9.974,818 EUR. Zneski ne vključujejo DDV.

Kontakt

Naložbo sofinancira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. www.eu-skladi.si